V slovo Nikoli Radiću…

 

Življenje je kot knjiga, obrača se list za listom in naposled pride konec …

 

Življenjska knjiga Nikole Radića je bila tesno povezana z rokometom, začel je v Ribnici, kjer je dolga leta igral za tamkajšnji rokometni klub. Najprej v okviru novo oblikovane Dolenjske lige, katera je pričela s tekmovanji v sezoni 1960/61. Nikola pa je bil že kmalu po ustanovitvi nepogrešljivi del ribniške ekipe s katero je prešel vse tekmovalne nivoje do II. jugoslovanske lige.

 

Po igralski karieri se je popolnoma posvetil trenerstvu, članskih in tudi mlajših selekcij. Bil je trener ljubljanskega Slovana in Olimpije v I. zvezni jugoslovanski ligi, trener mladinske reprezentance Slovenije v letih 1984-1991, člani katere so bili številni kasneje uveljavljeni slovenski igralci letnikov 1966-1973.

 

Nadaljeval je z delom v Trebnjem, Grosuplju, Ribnici … Leta 2009 sva se s takratnim predsednikom Janezom Zupančičem z Nikolo dogovorila za sodelovanje z RK SVIŠ, kjer je nato deloval kot strokovni sodelavec trenerjev mlajših starostnih skupin. V klubu je deloval šest sezon, sredi sedme, v sezoni 2015/2016 pa ga je zahrbtna bolezen onemogočala do te stopnje, da na treninge ni več prihajal.

 

Nikola je največje uspehe beležil z ribniškim klubom, ki je v mlajših kategorijah osvajal številne naslove in uspehe v Sloveniji, pred tem pa tudi na področju bivše skupne države.

 

Uspehe pa od sezone 2009/2010 beleži tudi RK SVIŠ, saj je od takrat zabeležil kar 11 finalnih nastopov mladih ekip in 4 naslove državnih prvakov in nekaj tega uspeha gre pripisati tudi njegovemu znanju, ki smo ga uspeli sprejeti ivanški trenerji.

 

Naredil pa je še nekaj več. Svoje bogate trenerske izkušnje je ponudil v trajno pomoč. Prenesel jih je na papir. V knjigi »Rokomet: učenje in vadba aktivnosti v fazi napada« je podal številne napotke in primere za vadbo. Rokometno znanje je bil pripravljen posredovati prav vsem, ki so si to želeli, samo poklicati ga je bilo potrebno in hitro je željo uskladil s svojim urnikom.

 

Poleg rokometnega znanja in potrebne vztrajnosti je Nikola igralcem in trenerjem vcepljal še nekaj več. Namreč to, da tudi če ne bodo postali vrhunski, bodo še vedno ostali ljudje. Še posebej to velja za trenerje, ki bodo na svoji trenerski poti trenirali in tudi vzgajali številne generacije mladih. To pa šteje še več kot tekmovalni dosežki.

 

Dragi prijatelj tvoja knjiga v RK SVIŠ se ni zaprla.

 

Želim ti miren počitek, tvojim domačim pa v svojem imenu in imenu RK SVIŠ izrekam iskreno sožalje.

 

Marjan Potokar

 

(Skupno 43 obiskov, današnjih obiskov 1)